Arabske Noči

Torej včeraj je uspel malo manjši met. Kriza je bila premagan. Vesoljci so odšli brez kave. Bili o sicer dokaj jezni, pa še godrnjali so na ves glas... So bili prav tečni. No danes jih ne bo, ker je konzumacija kave na vrhuncu. Zjutraj par skodelic, pa potem dva espressa... Huh trenutno surfan na kofeinu!
Skratka blokada je bila odpravljena! Preboj je uspel. Res je sicer, da samo pisanje ni ravno najboljše... a vsaj je!
Siouxsie ostaja. Tokrat prepeva o arabskih nočeh, o govoricah...
Pisanje pa ostaja. Letim naprej...

Namesto pisanja... rojstvo bloga-a

Ha! Spet ne gre! Spet se matram in sedim za računalnikom, iščem inspiracijo, hranim svojo nestrpnost, se upiram dolgočasju, pravzaprav se na vsak način poiskušam izogniti začetku pisanja. Torej Vesna je nekje v mestu, uživa v Ani Desetnici, medtem ko jaz tukaj sedim, bedim pred računalnikom, se prepuščam toogti in opojnosti glasbe Sioxsie & The Banshees... in pišem... Namesto skripta ta blog... Aja pa kave ni od nikoder. So jo spili in odnesli vesoljci. Ja vesoljci. Vse skupaj se je začelo davnega leta 1975. December je bil. Snežilo je. In je prišel. Pogledal je gor. Pogledal je levo. Pogledal je desno. In zajokal. Tri desetletja kasneje spet gleda gor, pa dol, pa levo, pa desno... in žalostno ugotovi, da je inspiracija popolnoma izginila. Sranje. Spet bo zajokal. Kave pa še vedno od nikoder. Prekleti vesoljci.

Aja, pa še to: sem polpismeno bitje, ki ne uporablja vejic (oziroma jih uporablja kadarkoli se mu pač zljubi), no pa občasno bo kakšna beseda popolnoma narobe napisana. Kaj češ takšen je pač ta svet. Nepopoln namreč!