Ha! Spet ne gre! Spet se matram in sedim za računalnikom, iščem inspiracijo, hranim svojo nestrpnost, se upiram dolgočasju, pravzaprav se na vsak način poiskušam izogniti začetku pisanja. Torej Vesna je nekje v mestu, uživa v Ani Desetnici, medtem ko jaz tukaj sedim, bedim pred računalnikom, se prepuščam toogti in opojnosti glasbe Sioxsie & The Banshees... in pišem... Namesto skripta ta blog... Aja pa kave ni od nikoder. So jo spili in odnesli vesoljci. Ja vesoljci. Vse skupaj se je začelo davnega leta 1975. December je bil. Snežilo je. In je prišel. Pogledal je gor. Pogledal je levo. Pogledal je desno. In zajokal. Tri desetletja kasneje spet gleda gor, pa dol, pa levo, pa desno... in žalostno ugotovi, da je inspiracija popolnoma izginila. Sranje. Spet bo zajokal. Kave pa še vedno od nikoder. Prekleti vesoljci.
Aja, pa še to: sem polpismeno bitje, ki ne uporablja vejic (oziroma jih uporablja kadarkoli se mu pač zljubi), no pa občasno bo kakšna beseda popolnoma narobe napisana. Kaj češ takšen je pač ta svet. Nepopoln namreč!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar