ponedeljek, 9. julij 2007

Balikani ali Kako sem poskusil clovesko meso?

Torej, vikend, ki je ravnokar za menoj je bil nadvse srhljiv. Teden pred tem vikendom se bolj.
Vsak dan sem se zbudil z neverjetno zeljo poskusiti nekaj novega. Nekaj kar nisem okusil se nikoli... Ko sem ze mislil, da bo ostalo samo pri zelji sva z Vesno letela v Umag cez vikend, kjer sva prisostvovala odtvoritvi festivala komornega gledalisca 'Zlati Lev.' Festival je res nekaj enkratnega saj ima clovek (kot tudi vesoljci, da ne bo kdo rekel, da diskriminiram)
priloznost videti nekaj zanimivih, ce ne ze kar fantasticnih, predstav. Skratka v petek sva odbrzela v Istro. Ze med voznjo sva si razbijala mozgane s zapleti in zgodbo scenarija. Ponosno lahko recem, da je bilo razbijanje mozganskih celic (prepojenih s kofeinom seveda) nadvse uspesno! Po prihodu v Umag sva si takoj privoscila espresso oziroma Veliki machiatto v najinem najljubsem lokalu, ki lezi v samem srediscu Umaga, na trgu ob cerkvi, kjer je zvonik locen od cerkve (ko smo ze pri tem zvoniku - pred ne toliko leti nazaj sva z Lukom Lorencijem
razmisljala kako fantasticen bi bil ta stolp, ce bi v njem namestila Playstation ali XBox - na vrhu da se raume - in bi potem ubijala ure in ure casa - s tem da bi se razstreljevala - v igri James Bond seveda; seveda bi uredila tudi screening room za gledanje filmskea sunda kot tudi sobano za pojedine).
Skratka kofein je stekel po zilah in vesoljci so bili pregnani za par ur. Sledila je vecerja, potem pa otvoritev in predstava 'Lacrimas' v izvedbi Slovenskega narodnega gledalisca Maribor. Ce je bila otvoritev za en klinc (namesto obicajnih ulicnih zabavljacev in umetnikov, ki so zadnjih par let tako zabavali kot tudi presenecali in strasili mimoidoce, so tokrat imeli glavno vlogo bikerji, ki so priropotali na prizorisce in s svojimi ropotuljami odganjali se tisto nekaj malo ljudi, ki jih otvoritev ni popolnoma uspavala... skratka otvoritev je bila ena velika zmeda in dolgcas), potem je bila otvoritvena predstava popolno zmagoslavje. Edward Clug je preprosto povedano car!!! Lacrimas je bil pasa tako za oci kot tudi za duso!
No pa se vrnimo nazaj k pokusini novega! Skratka v vasi Balikani, prizoriscu mojega (in Vesninega) novega filmske pusolovscine, sva z Vesno naletela na nekaj najbolj gnusnega in grozljivea kar sva kdaj videla. Ce pogledate sliko spodaj lahko vidite o cem govorim!



Kaj hudica je to? Lahko povem samo to, da me je ob ze enem samem pogledu na to 'stvar' posteo zmrazilo. Vesno tudi. Ampak sva kar obstala in gledala, in gledala. Iz avta seveda! Ker naju ni bilo dosti v hlacah, da bi zadevo raziskala (tudi Miha in Nina, ki sta bila z nama nista pokazala prevec zanimanja za izhod iz avtomobila. Skratka zadeva je bila ektremno cudna in nenavadna. In grozljiva seveda.... Potreboval sem kavo, kajti nivo kofeina v moji krvi se je nevarno blizal nicli. Pa smo odbrzeli! Na kavo!

V moji glavi pa je bila bitka... Zaplet! zgodba! Srhljivi dejavnik! Kofein, ki pocasi pozira moje mozgane! Zival! Posast, ki trga drugo zival! Boj za prezivetje! Se ena kava! Tokrat dvojna! Kri! Meso! Zival je zival! Zival je clovek! Clovek je cloveka! Mu trga meso iz njegovega se toplega telesa Kri mu tece po bradi. Skloni se nad svojo zrtev in zacne piti tekocina, ki mu daje novo moc, ki mu daje novo zivljenje! Zacutim meso v ustih! Clovesko je! Okus ima skrajno nenavaden! Mogoce pa je zaradi kave! Ne Ne! Mehko je! Toplo! To so Balikani!

Jurisamo proti cilju! Ta vikend pade prva klapa!

Ni komentarjev: